Reformatorska krščanska cerkev Slovenije je bila uradno ustanovljena leta 1993 z namenom, da bi zagotovila nenehno duhovno oskrbo že od 16. stoletja tukaj živečih reformatorskih vernikov. Izhajajoč iz zgodovinskega položaja so se na tem območju ohranile le maloštevilne cerkvene skupnosti – gmajne.  Versko življenje v štirih naseljih – Motvarjevci, Središče, Čikečka vas, Krplivnik – razpolaga s svojo zgodovino. Motvarjevci so bili zabeleženi kot filijala, torej je tukaj delovala kalvinska šola, imeli so tudi plačanega učitelja. Ostale manjše skupnosti niso razpolagale z lastnim duhovnikom in šolo, deloma niti s cerkvijo ali kapelico. Okoliške kalvinske gmajne so svojo tragedijo doživele po trianonskem sporazumu, ko so med vladavino Kraljevine SHS izgubile status matične gmajne, posledično pravico do lastnega duhovnika, pastoralnega urada in cerkve. Cerkvena opravila je sprva opravljal motvarjevski učitelj Imre Kovács, nato so leta 1935 tukaj ustanovili duhovniško službo. V Motvarjevce se je iz županije Baranya priselil duhovnik Károly Póth. Po drugi svetovni vojni je ta pobuda padla v vodo, saj so duhovnika zaprli v ječo, njegovo družino pa so izgnali v delovno taborišče Hrastovec. Ena od treh hčera, katero so odnesli staro komaj 15 mesecev, je zaradi težkih okolišlin v taborišču, nekaj dni po vrnitvi domov, umrla. Družina se je leta 1947 vrnila v domačo Baranyo. Tedaj so že k Jugoslovanski Krščanski Cerkvi pripadajočim vernikom, vse do leta 1952, izmenično prihajali duhovniki. Od leta 1952 naprej je nalogo duhovnika, kljub 300 kilometerski razdalji, prevzel kasnejši dekan Pál Narancsik iz Kopácsa. Dolgo pot je lahko premagoval le četrtletno, gmajne so bile posledično v vsakdanih prepuščene same sebi. Verniki so ob priliki poroke, krsta ali pogreba poklicali evangeličanskega duhovnika iz okoliških vasi, za poučevanje verouka pa je skrbel cerkveni skrbnik. Poslanstvo Pála Narancsika je okoli leta 1986 prevzel trenutni škof, Lajos Csáti Szabó. Več desetletno delo je prekinila nova vojna in sledeče mirno obdobje. Slovenija se je leta 1991, po kratkotrajnih bojih, osamosvojila. Oblikovale so se nove meje, v zraku pa je že bilo moč čutiti srbsko-hrvaško vojno. Ker je oblast omejevala obiske duhovnikov iz Bačke, so prekmurski kalvinci za pomoč zaprosili Podonavsko Reformatorsko Cerkev. Tako je že ob božiču leta 1991 božjo besedo širil duhovnik Péter Szakál, danes dekan, iz Egyházasrádóca. Službo duhovnega pastirja je od leta 1993 do leta 2008 opravljal Dániel Nagy iz Szentgyörgyvölgya. Z njegovo pomočjo si je leta 2008 takratni cerkveni odbor – izpostaviti je potrebno predvsem takratnega podpredsednika Tiborja Vörösa – izboril, da je gmajna dobila svojega duhovnika z zagotovljenim stanovanjem in plačo. Danes v gmajni služi duhovnik Tamás Bódis s soprogo Emőke Rozgonyi.

Cerkvena dela trenutno sistematično potekajo v štirih naseljih: Motvarjevci, Središče, Čikečka vas in Krplivnik. Položaj skupnosti še ni stabilen, vendar nas veseli, da je veliko ljudi opazilo potencialne možnosti reformatorske cerkve, ki razpolaga z zavidljivo zgodovino.

Naš cilj je ponovno zbrati razpršeno reformatorstvo ter vernikom zagotoviti okolje, v katerem bi lahko tako oni, kot tudi njihovi morebitni slovenski  partnerji spoznali čudež Božje ljubezni. Med naše naloge spada

  • razviti se v vitalno cerkveno skupnost,
  • tesnejše povezovanje s tukajšnjimi veroizpovedmi in njihovimi vodji,
  • ohranitev in negovanje madžarske jezikovne in kulturne dediščine,
  • širjenje evangelija tukaj živečim ljudem.

„GOSPOD je moja moč in moj ščit, vanj je zaupalo moje srce; prejel sem pomoč in srce mi vriska, s svojo pesmijo se mu zahvaljujem.” Psalmi 28,7