Močan argument

 

Ljudje najdejo nešteto izgovor, zakaj nočejo pripadati verski skupnosti. Če bi te argumente projicirali na neko drugo dejavnost,  kot je recimo prehranjevanje, bi bila ta absurdnost še toliko bolj opazna. Glasili bi se nekako takole:

Odločil sem se, da nikoli več ne bom jedel, ker:

  1. V otroštvu so me vedno silili, naj jem.
  2. Tisti, ki neprestano jedo, so hinavci. V resnici sploh niso lačni.
  3. Toliko vrst hrane obstaja, da nikakor nisem sposoben izbrati izmed njih.
  4. v preteklosti sem neprestano jedel, ker pa je bilo naporno, sem se odločil, da neham.
  5. Jem le ob posebnih priložnostih, na primer za božič in veliko noč.
  6. Ne jem, ker prijatelji nočejo jesti skupaj z mano.
  7. Jedel bom, ko bom starejši, saj bom imel več časa.
  8. Pravzaprav nimam veliko časa za prehranjevanje.
  9. Ne verjamem, da bi prehranjevanje komur koli resnično pomagalo. To je samo za šibke ljudi.
  10. Restavracije in trgovine hočejo samo naš denar.

 

Vir:  Wayne Rice, Fején a szöget! 3., Új Remény Alapítvány, 2011, Debrecen